»Zavedam se, da imam pravico biti potrta, jezna, nesrečna, a če takšno razpoloženje traja več kot teden dni, se vprašam, ali ni v ozadju morda depresija.«

»Začelo se je z utrujenostjo. Najprej sem mislila, da je to zaradi študija, službe, nato pa se je stopnjevalo.«

»Kako pa naj nekomu razložim, da me je strah v trgovino, strah čez cesto, tudi tuširanja?«

»Skupine so pomemben del zdravljenja, saj so tam ljudje, ki vejo, kaj je to, te razumejo, ti pomagajo in podpirajo.«

»Mislila sem, da nisem dovolj dobra, da bi bilo bolje, ko me ne bi bilo, ker tako ali tako ne bo nič iz mene. V glavi sem imela črnino, kot da bi izključila stikalo. Tema, čista tema.«

»Že ko me je samo pogledal, je po očeh videl, kako zelo hudo je pravzaprav.«

»Hotela sem več. Čeprav se funkcionirala, to nisem bila jaz.«

»Psihoterapija mi je dala vozniški izpit, od mene pa je odvisno, kako bom vozila.«

»Ko mi je psihiater Gorazd Mravlje postavil diagnozo anksiozno-depresivna motnja ... sem se zjokala.«